V marcu je prišlo do precejšnjega preobrata pričakovanj tržnih udeležencev glede nižanja referenčnih obrestnih mer centralnih bank. Za ameriško centralno banko (Fed) so v začetku leta pričakovali kar 7 nižanj referenčne obrestne mere v 2024, v marcu pa le še 3. Na drugi strani so za Evropsko centralno banko v začetku leta pričakovali 7 nižanj referenčnih obrestnih mer v 2024, v marcu pa samo še 3. Kaj je razlog za te spremembe?

Pričakovanja v ZDA
V začetku marca letošnjega leta so bili tržni udeleženci precej gotovi, da bo Fed izvedel prvo nižanje referenčne obrestne mere za 25 bazičnih točk že junija letos in da bo samo v 2024 znižal zgornjo mejo referenčne obrestne mere s 5,50 % na 4,50 %. To so bila precej optimistična pričakovanja, predvsem osnovana na podlagi nižanja inflacije od vrha junija 2022 pri 9,1 % proti 3,1 % v januarju 2024. V zadnjih 3 mesecih se je inflacija ponovno začela krepiti in podatki iz teh mesecev, preračunanih na letno raven, nanesejo na inflacijo 4,5 %. Inflacijske pritiske ustvarjajo predvsem višji stroški bivanja in cena nafte. Cena nafte brent je zaradi splošnih napetih razmer med Rusijo in Ukrajino ter napadov na ruske rafinerije rasla vse od decembra (cena 73 dolarjev) ter do konca marca dosegla ceno 87 dolarjev. Ob krepitvi inflacije so se spremenila tržna pričakovanja glede števila nižanj referenčne obrestne mere s 7 nižanj v začetku leta na 3 nižanja konec marca. To se je odrazilo tudi v donosnosti do dospetja ameriške 10-letne državne obveznice, ki se je povišala s 3,88 % v začetku leta na 4,20 % konec marca. Rast na ameriškem delniškem trgu se je v marcu nadaljevala. Ameriške delnice so se v prvem četrtletju 2024 podražile za +13,3 %, samo v marcu pa za +3,3 %. Vse panoge ameriških delnic so v marcu zabeležile rast, pri čemer so se najbolj podražile delnice energetskega sektorja (+10,5 %), sledili sta panogi javnih storitev (+6,3 %) in surovin (+6,3 %).

Pričakovanja v evro območju
Tržni udeleženci pričakujejo znižanje referenčne obrestne mere Evropske centralne banke (ECB) junija letos za 25 bazičnih točk, in sicer s 4,00 % na 3,75 %. Splošna inflacija v evro območju se je od vrha v oktobru 2022 pri 10,7 % znižala na 2,4 % marca letos. Jedrna inflacija se je od vrha v marcu 2023 pri 5,7 % znižala na 2,9 %. Splošna inflacija se je izjemno približala ciljnim 2 % ECB, zato se trenutno pričakuje, da bo ECB v 2024 znižala referenčno obrestno mero s 4,00 % na 3,25 %, kar je manj od tržnih pričakovanj v začetku marca, ko so predvidevali še eno dodatno znižanje za 25 bazičnih točk. Donosnost do dospetja nemške 10-letne državne obveznice je v začetku leta znašala 2,02 %, konec marca pa 2,30 %. Tudi na evropskem delniškem trgu se je rast nadaljevala – evropske delnice so se v marcu podražile za +4,0 %, v prvem četrtletju letošnjega leta pa za +7,7 %. Panoge evropskih delnic so se prav tako vse podražile, in sicer najbolj donosna je bila panoga energetskega sektorja +6,7 %, sledila pa sta finančni sektor (+6,6 %) in panoga surovin (+6,3 %).

Pogled naprej
Razlike v gibanju inflacije ter ostalimi gospodarskimi podatki med razvitimi trgi bodo pomembno prispevale k odločitvam centralnih bank. Glede na nakazovanje ponovne krepitve inflacije v ZDA, ob upoštevanju rekordnih vrednosti ameriških delnic, nizke stopnje brezposelnosti (3,8 %), rasti plač (5,2 % na letni ravni), lahko pričakujemo, da bo Fed skromen z nižanjem referenčnih obrestnih mer v letošnjem letu. Obstaja precejšnja verjetnost, da letos nižanja sploh ne bo. Na drugi strani pa, če upoštevamo nadaljnje nižanje inflacije v evro območju, bo ECB zelo verjetno v juniju pričela z nižanjem referenčnih obrestnih mer, da se izogne tveganju prehoda inflacije iz dezinflacijskega okolja v deflacijsko okolje. Znižanje referenčne obrestne mere za 25 ali celo 50 bazičnih točk v prihodnjih mesecih ne bo imelo močnega vpliva, hkrati pa spremembe v obrestnih merah potrebujejo od 6 do 18 mesecev, da se prelijejo v gospodarstvo in začnejo delovati.

Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.

Pokojninska družba A, d.d.

NAROČITE SE NA SVEŽE NOVOSTI IZ PODROČJA:

  • Finančnih trgov
  • Pokojninskega varčevanja

Preberi vsebino

Pogosta vprašanja

Ker je edino varčevanje, ki ga država spodbuja z davčno olajšavo. Od premij v primeru kolektivnega zavarovanja ni potrebno plačati nobenih prispevkov in dajatev, v primeru individualnega zavarovanja, pa se vplačane premije upoštevajo pri zniževanju osnove za obračun dohodnine.

Postopek za vključitev je zelo enostaven:

  • v primeru individualnega zavarovanja izpolnite spletni obrazec ali pa pristopno izjavo in nam jo podpisano posredujete nazaj po pošti oziroma sken po elektronski pošti;
  • v primeru kolektivnega zavarovanja pa vas prosimo za izpolnitev spletnega obrazca in v najkrajšem možnem času vam bomo pripravili ponudbo za podjetje.

Poznamo kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje prek delodajalca (premije financira delodajalec, delno lahko tudi zaposleni) ali individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer premije v celoti financiramo sami individualno.

Vsa pogosta vprašanja