Junija so trge zaznamovale centralne banke in geopolitična tveganja. Putina in Rusijo sta pretresla ukrajinska protiofenziva in upor Wagnerjeve skupine, kar se je dogajalo v zadnjem vikendu junija in ni bistveno vplivalo na ruske delnice – pocenile so se zgolj za -2,37%. V splošnem se zdi, da se gospodarska aktivnost počasi umirja, mnoge centralne banke pa se zavezujejo k dodatnemu zaostrovanju monetarne politike ob še vedno vztrajajoči jedrni inflaciji.
Združene države Amerike
Junij je bil za ameriške delnice donosen, saj so se podražile za +3,87%. Donosnost 10-letne ameriške državne obveznice se je zvišala s 3,64% na 3,84%. Podatki so pokazali, da se je splošna inflacija v maju znižala s 4,9% na 4,0%, jedrna inflacija pa s 5,5% na 5,3%. Ameriška centralna banka (Fed) je po desetih zaporednih dvigih ohranila zgornjo mejo referenčne obrestne mere pri 5,25%. Prvi premor po 15 mesecih od prvega dviga jim tako daje možnost, da opazujejo, kako višje obrestne mere vplivajo na gospodarstvo, hkrati pa ima gospodarstvo možnost, da se prilagodi na te višje nivoje. Predsednik Feda Powell je izpostavil, da bo v prihodnje še potrebno zvišati referenčno obrestno mero zaradi vztrajne inflacije in nasičenosti trga dela. Stopnja brezposelnosti se je v ZDA v maju sicer zvišala s 3,4% na 3,7%, vendar je dolgoročno gledano brezposelnost še vedno izjemno nizka. Tudi plače rastejo po stopnji 6,0%, kar je za 2 odstotni točki višje od inflacije.
Evropa
Cene evropskih delnic so se v juniju zvišale za +2,41% in cene britanskih delnic za +1,42%. Donosnost 10-letne nemške državne obveznice se je zvišala z 2,28% na 2,39%, donosnost 10-letne britanske državne obveznice pa s 4,17% na 4,38%. Splošna inflacija se je junija v evro območju znižala s 6,1% na 5,5%, jedrna inflacija pa se je povišala s 5,3% na 5,4%. Evropska centralna banka (ECB) je v juniju zvišala referenčno obrestno mero za 25 bazičnih točk, in sicer s 3,25% na 3,50%. Predsednica ECB Lagarde je označila nadaljnji dvig referenčne obrestne mere v juliju, kot zelo verjeten. Splošna inflacija v Veliki Britaniji je ostala nespremenjena pri 8,7%, jedrna inflacija pa se je povišala s 6,8% na 7,1%, nov najvišji nivo po letu 1992. Britanska centralna banka (BOE) je referenčno obrestno mero povišala za 50 bazičnih točk, in sicer s 4,50% na 5,00%.
Pogled na prvo polovico leta
Prva polovica leta 2023 je bila polna dogodkov, od navdušenja nad umetno inteligenco, težav nekaterih bank, pa vse do ponovne rasti cen kripto valut – Bitcoinu se je v letošnjem letu cena zvišala za kar +83,75%, in sicer s 16.540 dolarjev na 30.390 dolarjev. V tem času so se ameriške delnice podražile za +13,71%, evropske delnice za +8,71% in slovenske delnice za +17,61%, med tem ko so se kitajske delnice pocenile za -6,60% (brez upoštevanih dividend). Centralne banke so v boju proti trmasti inflaciji nadaljevale z dvigi referenčnih obrestnih mer na predhodno omenjene nivoje. Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC+) je zmanjšala količino proizvodnje nafte za milijon sodčkov na dan. Nepremičninski trgi v Kanadi nakazujejo na ponovno rast cen, v Nemčiji in ZDA pa rastejo najemnine. Centralne banke bodo v nadaljevanju še vedno pozorno spremljale gibanje inflacije ter monetarno politiko temu ustrezno prilagajale s spremembo referenčnih obrestnih mer in kvantitativnim zaostrovanjem, s čimer omejujejo količino ponudbe denarja v sistemu.
Vir: Bloomberg
Uspešno poslovanje skladov Pokojninske družbe A v prvem polletju
Razmere na finančnih trgih in skrbno upravljanje so se pozitivno odrazile tudi na poslovanju pokojninskih skladov v upravljanju naše pokojninske družbe, ki so od začetka leta pa do konca junija zabeležili: +10,10% delniški sklad, +5,39% uravnoteženi sklad in +1,85% zajamčeni sklad. Podrobnosti o posameznem pokojninskem skladu, njegovo sestavo in porazdelitev, največje naložbe in še več lahko najdete na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.
