Francoska politika je bila junija v ospredju svetovne investitorske pozornosti. Nacionalni zbor je zmagal, politika francoskega predsednika Macrona pa je bila močno poražena v prvem krogu predčasnih parlamentarnih volitev. To jasno nakazuje na izrazito povečano priljubljenost in moč desno usmerjene politične stranke. Več o vplivih teh francoskih političnih premikov na francoski ter tudi evropski kapitalski trg v nadaljevanju.
Politično dogajanje v Franciji
Na evropskih volitvah je politična stranka Nacionalni zbor odločno porazila politično stranko francoskega predsednika Emmanuela Macrona, imenovano Preporod. Nacionalni zbor, ki ga vodi Jordan Bardella, je na evropskih volitvah prejel več kot 31 % glasov, kar je dvakrat več od števila glasov Macronove stranke. Posledično je Macron razpustil francoski parlament in sklical predčasne volitve, s katerimi je želel dati priložnost francoskemu narodu, da rečejo »ne« skrajnim strankam. Ta odločitev se je izkazala za napačno, saj je v prvemu od dveh krogov volitev NZ prejel kar 33 % glasov (Macronova stranka je prejela 20 % glasov). Nacionalni zbor potrebuje za večino vsaj 289 sedežev od skupnih 577. V času pisanja prispevka ankete nakazujejo, da se jim obeta med 190 in 220 sedeži od 577 sedežev, s čimer bi pridobili največji, ne pa večinski delež v parlamentu.
Zakaj je Macronu spodletelo? Del nezadovoljstva se nahaja v načinu izvedbe, kako zmanjšati proračunski primanjkljaj – dvig starostne meje za upokojitev z 62 na 64 let. S to potezo je sprožil hude protestne izgrede in splošno nezadovoljstvo s francoskim predsednikom. Hkrati se Macron zavzema za vseevropsko obrambo Ukrajine ter okrepitev lastne obrambe in industrije EU. Na drugi strani pa imamo stranko NZ, ki se smatra za skrajno desno politično stranko zaradi svojih protimigracijskih in evroskeptičnih pogledov. Leta 2019 so sicer delno spremenili svojo politiko in se odločili za reformo EU, namesto da bi jo zapustili. Njihovi trenutni predlogi vključujejo zmanjšanje števila imigracij, znižanje davkov in splošno povečanje kupne moči svojih državljanov. Znižanje davkov na energente je glavna obljuba stranke, ki bi jo lahko zagotovili z znižanjem prispevkov za EU v višini 2 milijard evrov letno (Francija je druga največja država po višini prispevkov za EU, takoj za Nemčijo). Vsi ti predlogi so usmerjeni v dvig kupne moči francoskega naroda.
Odziv kapitalskih trgov
Francoske delnice so se v juniju pocenile za -6,42 %, evropske delnice za -1,16 %, ameriške delnice pa so se podražile za +4,85 % (v EUR). Na dan razpustitve francoskega parlamenta je bil francoski kapitalski trg deležen precejšnje razprodaje. Šok in presenečenje finančnih trgov je razvidno tudi iz porasta zahtevane donosnosti francoskih obveznic. Konec maja je donosnost francoske 10-letne državne obveznice znašala 3,14 %, do konca junija pa se je zvišala na 3,29 %. Pribitek donosnosti francoske v primerjavi z nemško 10-letno državno obveznico je tako porastel z 0,5 % na 0,8 %.
Evropska centralna banka (ECB) je v juniju znižala referenčno obrestno mero za 25 bazičnih točk, in sicer s 4,00 % na 3,75 %. Konec maja so tržni udeleženci pričakovali zgolj eno nižanje referenčnih obrestnih mer letos oktobra. Konec junija so se pričakovanja za znižanje pomaknila na septembrsko zasedanje ECB, hkrati pa se je povečala verjetnost dodatnega znižanja referenčnih obrestnih mer decembra letos.
Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.
