Pokojninska družba A je včeraj organizirala konferenco o prihodnosti pokojninskega sistema, kjer so strokovnjaki razpravljali o izzivih, ki jih prinašajo demografske spremembe in staranje prebivalstva, ter o tem, kakšno vlogo pri reševanju teh izzivov lahko igra drugi pokojninski steber.

Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, je uvodoma opozorila na nujnost večjega varčevanja zaradi staranja prebivalstva in poudarila, da se je v Sloveniji lani rodilo najmanj otrok v zadnjih 100 letih, medtem ko se delež starejših prebivalcev hitro povečuje.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je spomnil, da je vlada aprila sprejela izhodišča za pokojninsko reformo, ki ne predvidevajo podaljšanja pokojninske dobe, temveč nekatere spremembe, s katerimi bi spodbudili prilagoditev sedanjega pokojninskega sistema v smeri zagotavljanja dostojnih prihodkov v pokoju in dolgoročne vzdržnosti. Med možnimi ukrepi za razvoj drugega pokojninskega stebra je tudi uvedba samodejne vključitve v pokojninske načrte, po kateri bi morali vsi delodajalci, ki še nimajo oblikovanih pokojninskih načrtov, svoje zaposlene vključiti v pokojninski načrt. Zaposleni bi imeli možnost izstopiti, če ne bi želeli varčevati za dodatno pokojnino. O podrobnostih uvedbe in o deležu dodatne premije, ki bi jo plačevali delodajalci in zaposleni, se bodo pogajali s socialnimi partnerji v prihodnjih mesecih.

Na konferenci je Darren Philp, ki je na britanskem ministrstvu za finance med letoma 2007 in 2010 vodil ekipo za pokojnine in sodeloval pri izvedbi britanskega programa samodejne vključitve v pokojninske načrte, pojasnil, da je britanski sistem prinesel velik uspeh, saj se je za izstop iz dodatnega pokojninskega varčevanja odločilo le 10 % zaposlenih. "Ne podcenjujte inercije," je opozoril Philp, saj večina ljudi ne poseže v obstoječe odločitve, kar spodbuja dolgoročno varčevanje. Na Otoku so uvedli samodejno vključitev leta 2012. Delodajalci morajo samodejno vključiti zaposlene in prispevati obvezne minimalne prispevke. Obveznosti delodajalcev so bile uvedene postopno, glede na velikost podjetja, v obveznost pa so bili vključeni vsi zaposleni, starejši od 22 let, ki letno zaslužijo več kot 10.000 funtov. Na začetku so zaposleni in delodajalci v pokojninske načrte plačevali minimalni prispevek v višini odstotka plače, od leta 2018 pa znašajo prispevki za delodajalce tri odstotke, za zaposlene pa pet odstotkov. Zahvaljujoč samodejni vključitvi je bilo v pokojninske sklade vključenih dodatnih 11,1 milijona zaposlenih. Skupna sredstva v upravljanju pokojninskih skladov so od leta 2015 zrasla s 324 milijard funtov na 600 milijard funtov.

Posvet se je končal z okroglo mizo o prihodnosti pokojninskega sistema v Sloveniji, na kateri so sodelovali predsednik uprave Taluma Marko Drobnič, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc in doc. dr. Andraž Rangus s Fakultete za management in pravo Ljubljana. Rangus je dejal, da je polovici svetovnih držav nataliteta padla pod obnovitveno stopnjo, ki znaša 2,1 otroka na žensko. "Podobno je tudi v Sloveniji, kjer imamo najmanj rojstev v zadnjih 100 letih (1,5 otroka na žensko), povprečna starost zaposlenega pa je kar 44 let. To je velika težava, ki jo moramo nasloviti," je ocenil.

Predsednik uprave Taluma Drobnič je poudaril, da podjetje že vrsto let zaposlenim plačuje premije v drugi pokojninski steber. "Za naše zaposlene smo želeli storiti nekaj več, kar se je izkazalo za odlično potezo." Med možne rešitve glede prihodnjih demografskih izzivov je uvrstil prilagoditev delovnih procesov starejši delovni sili, prilagoditev prvega pokojninskega stebra in krepitev drugega stebra s povečano promocijo. Ivanc je opozoril na visoke prispevke v Sloveniji, ki otežujejo razvoj drugega stebra, in predlagal dvig davčnih olajšav za varčevanje v drugem stebru.

Udeleženci konference so se strinjali, da so spremembe v pokojninskem sistemu nujno potrebne, čeprav nikoli ni popoln trenutek za njihovo uvedbo. To pa ne sme biti izgovor za odlašanje.

Iz medijev:

  • Bloomberg Adria (Drugi pokojninski steber: V prostovoljno zavarovanje bodo vključeni vsi)
  • RTV Slo (Kakšna bo prihodnost pokojninskega sistema?)
  • STA (Na konferenci o prihodnosti pokojninskega sistema predvsem o njegovi vzdržnosti)
  • The Slovenia Times (Second pillar of pension system remains poorly developed)

Pokojninska družba A, d.d.

NAROČITE SE NA SVEŽE NOVOSTI IZ PODROČJA:

  • Finančnih trgov
  • Pokojninskega varčevanja

Preberi vsebino

Pogosta vprašanja

Ker je edino varčevanje, ki ga država spodbuja z davčno olajšavo. Od premij v primeru kolektivnega zavarovanja ni potrebno plačati nobenih prispevkov in dajatev, v primeru individualnega zavarovanja, pa se vplačane premije upoštevajo pri zniževanju osnove za obračun dohodnine.

Postopek za vključitev je zelo enostaven:

  • v primeru individualnega zavarovanja izpolnite spletni obrazec ali pa pristopno izjavo in nam jo podpisano posredujete nazaj po pošti oziroma sken po elektronski pošti;
  • v primeru kolektivnega zavarovanja pa vas prosimo za izpolnitev spletnega obrazca in v najkrajšem možnem času vam bomo pripravili ponudbo za podjetje.

Poznamo kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje prek delodajalca (premije financira delodajalec, delno lahko tudi zaposleni) ali individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer premije v celoti financiramo sami individualno.

Vsa pogosta vprašanja