Leto 2025 je zaenkrat bolj naklonjeno evropskim, kakor ameriškim delnicam. Evropske delnice so se od začetka leta do konca februarja podražile za +10,0 % (v februarju za +3,4 %), ameriške delnice pa zgolj za +1,0 % (v februarju so se pocenile za -1,1 %). Razlog za takšno razliko se nahaja predvsem v strukturi delniških indeksov, kjer ima evropski delniški indeks (Stoxx Europe 600) precej nižji delež tehnoloških delnic, kakor ameriški delniški indeks (S&P 500). Katere so te delnice in kako vplivajo na donosnost?
Struktura in donosnost delniških indeksov
V ameriškem delniškem indeksu tehnološke delnice predstavljajo približno 31 % vseh delnic, v evropskem delniškem indeksu pa zgolj 7,5 %. Čeprav delnici borznih družb Amazon in Tesla spadata v panogo trajnih potrošnih dobrin, delnici Mete in Alphabeta (Googla) pa v panogo komunikacijskih storitev, te delnice delujejo kot tehnološke in če jih prištejemo ostalim tehnološkim delnicam, skupno predstavljajo kar 40,5 % vseh delnic v indeksu S&P 500. Svetovne tehnološke delnice so se v letošnjem letu pocenile za -3,8 %, kar je tudi ključni razlog, zakaj donosnost ameriških delnic zaostaja za evropskimi. Prej omenjene delnice so del sestave t.i. »veličastnih sedem«, to so delnice borznih družb Apple, Nvidia, Meta, Amazon, Tesla, Microsoft in Alphabet, ki v veliki meri vlagajo ogromne zneske v razvoj in implementacijo rešitev umetne inteligence (UI) – Amazon za leto 2025 pričakuje investicije v višini 100 milijard dolarjev, Google in Microsoft za 75 in 80 milijard dolarjev ter Meta za 60-65 milijard dolarjev. Pozornost je trenutno usmerjena v praktično uporabne namene UI in njihovo monetizacijo. Prisotna so visoka vrednotenja teh borznih družb in posledično tudi visoko tveganje razočaranja nad končnimi UI storitvami.
Poslovni rezultati »veličastnih sedem«Meta je od »veličastnih sedem« najdonosnejša v letu 2025. V letošnjem letu se je podražila za +13,6 % (v februarju -2,8 %). V zadnjem četrtletju 2024 so močno presegli pričakovanja. Prihodki so znašali 48,39 milijard dolarjev namesto pričakovanih 47,04 milijard ter dobiček na delnico je znašal 8,02 dolarja namesto pričakovanih 6,77 dolarja. Ključna razlika med Meto in ostalimi je v fokusu, za kaj porabljajo investicije v UI. Meta že samo v zadnjem letu opaža 8 % in 6 % povečanje porabljenega časa uporabnikov na Facebooku in Instagramu na račun vsebinskih in video priporočil, ki jih poganja UI. Hkrati so izpostavili, da 4 milijone oglaševalcev uporablja UI orodja za ustvarjanje oglasov, kar je 3 milijone več kot pred šestimi meseci. Zaradi dejanskega prikaza uporabnosti UI je te vrtoglave investicije tudi lažje opravičiti vlagateljem. Amazon, Alphabet in Microsoft nimajo tako jasno začrtanega načrta z izgradnjo podatkovnih centrov ter upanjem, da se stranke prijavijo na njihove UI platforme.
Amazon je v zadnjem četrtletju 2024 presegel pričakovanja analitikov, vendar razočaral z ocenami za poslovanje v prvem četrtletju letošnjega leta, ko pričakujejo zgolj 5-9 % rast prihodkov – cena delnice se je v februarju znižala za -10,5 %. Apple in Microsoft sta prav tako presegla pričakovanja, pri čemer je slednji zabeležil nižjo rast storitev oblaku – delnica se je v februarju znižala za -4,0 %. Alphabet je imel nižje prihodke (96,47 milijard dolarjev) od pričakovanih 96,56 milijard dolarjev, predvsem zaradi nižjih prihodkov storitev v oblaku – cena delnice se je v februarju znižala za -16,1 %. Najslabše četrtletne rezultate je predstavil proizvajalec električnih avtomobilov Tesla, ki s prihodki in dobičkom na delnico ni dosegel pričakovanj zaradi upada prodaje avtomobilov za 8 % - cena delnice se je v februarju znižala za -27,4 %. Proizvajalec čipov Nvidia je presegel pričakovanja, vendar se eksplozivna rast prihodkov (v letu 2024 rast za 114 % na 130,5 milijard dolarjev) upočasnjuje – cena delnice se je v februarju podražila za +4,3 %.
Pogled naprej
Rezultati »veličastnih sedem«, z izjemo Mete, niso več tako optimistični in presenetljivi. Tehnološki velikani investirajo stotine milijard dolarjev v razvoj rešitev UI, vendar v večinski meri še niso uspeli opravičiti teh investicij oziroma monetizirati svojih rešitev. Visoko tveganje za te borzne družbe predstavlja tudi konkurenca, npr. kitajski DeepSeek, ki je januarja predstavil lastni UI model, za izgradnjo katerega so po njihovih besedah potrebovali zgolj 2 meseca in manj kot 6 milijonov dolarjev. Njihov model je konkurenčen modelu OpenAI (ChatGPT), kar postavi pod vprašaj predpostavko o nujnosti vlaganja visokih zneskov v čipe in podatkovne centre za izgradnjo najboljših možnih UI modelov. Po predstavitvi DeepSeek modela se je cena delnice Nvidie znižala za -17 %.
Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.
