Pogosta vprašanja in odgovori

  • Ne, sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja nimajo nobenega vpliva na ceno vrtca in ostalih socialnih transferjev, štipendije, itd.

    Seveda, zaposleni lahko v primeru, da mu delodajalec ne financira premije v maksimalni višini razliko doplača sam.

    Seveda, v primeru smrti v obdobju varčevanja se sredstva zavarovanca izplačajo dedičem, deduje pa se lahko tudi dodatna pokojnina, če se zavarovanec odloči za rento z dedovanjem.

    Da, pokojninska družba zagotavlja vsem zavarovancem minimalni zajamčeni donos v višini 50% povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom.

    Sredstva so "zavarovana" proti inflaciji s tem ko so naložena v naložbe. V primeru visoke inflacije to pomeni dvig obrestnih mer, zahtevane donosnosti obveznic in povečanja denarne vrednosti prodaje in posledično cene delnic podjetij. V te naložbe so naložene tudi vplačane premije.

    V letu 2016 je znašal letni donos zajamčenega kritnega sklada 3,27%, uravnoteženega sklada 4,07% in delniškega sklada 14,07%. Kumulativni donos zajamčenega kritnega sklada znaša od septembra 2001 do decembra 2016 že 98% kar predstavlja 4,5% povprečni letni donos. Tekoče donose skladov lahko spremljate na povezavi <Poslovanje kritnih skladov>.

    Maksimalni znesek mesečne premije ni omejen in zavarovanec lahko vplača premijo v poljubni višini. Omejena je le davčna olajšava s katero država spodbuja varčevanje in premija do največ 5,844% bruto plače zaposlenega (oziroma 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) se v primeru individualnega zavarovanja upošteva posamezniku pri znižanju osnove za obračun dohodnine v primeru kolektivnega zavarovanja pa od nje ni potrebno obračunati prispevkov. 

    Minimalna mesečna premija po pokojninskih načrtih Pokojninske družbe A, d.d. znaša 26,8 evrov mesečno.

    Poznamo kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje prek delodajalca (premije financira delodajalec, delno lahko tudi zaposleni) ali individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer premije v celoti financiramo sami individualno.

    Pokojninske družbe so le upravljavec, ne pa lastnik vaših sredstev. Če te propadejo, vaša sredstva ne gredo v stečajno maso, temveč se prenesejo v upravljanje drugemu upravljavcu. Za sredstva zavarovancev jamči pokojninska družba s svojim kapitalom in z rezervacijami, posredno pa njeni lastniki. Varnost vaših sredstev pa je predvsem odvisna od naložbene politike, zato zakonodaja od pokojninskih družb zahteva visoko razpršitev naložb in omejuje naložbe z večjim tveganjem, od pokojninskih družb pa zahteva mesečno ugotavljanje donosa in poročanje o stanju naložb agenciji za zavarovalni nadzor. Poslovanje pokojninskih družb spremljajo pooblaščeni aktuar, pooblaščeni in notranji revizor ter organi nadzora družbe.

    Kadarkoli po upokojitvi. V primeru, da ste starejši kot 53 let in niste več vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa lahko začnete prejemati predčasno dodatno pokojnino.

    Obrazci so na voljo na povezavi, lahko pa nas pokličete na telefonsko številko 01 230 77 28.

    Vsak zavarovanec lahko prek spletne aplikacije Moja A Pokojnina preveri stanje na svojem računu. Aplikacija je dostopna na povezavi.

    S pomočjo spletnega izračuna na povezavi si lahko izračunate informativno višino dodatne pokojnine glede na vašo plačo, višino mesečne premije in dobo do upokojitve. Izračun je na voljo tudi kot aplikacija za mobilne telefone ePokojnina.

    Po zakonu o dohodnini se v dohodninsko osnovo upošteva samo polovica pokojninske rente. Upokojenci s povprečno pokojnino bodo plačali od letnih prihodkov, ki vključujejo tudi dodatno starostno pokojnino, dohodnino le v višini nekaj odstotkov.

    Zaposleni s 40 let pokojninske dobe lahko po trenutni zakonodaji računa na pokojnino iz obveznega pokojninskega zavarovanja v višini 57,25% svoje povprečne plače v najugodnejših zaporednih 24 letih (letos se zaradi prehodnega obdobja upošteva 21 najugodnejših skupnih let, nato vsako leto za eno leto več).

    Ob upokojitvi lahko izbirate med različnimi oblikami dodatnih pokojninskih rent (klasične, pospešene) z obdobjem dedovanja do 20 let. Celotna izbira na povezavi.

    Največji vpliv na višino dodatne pokojnine imajo sredstva,ki jih ima zavarovanec prihranjena na svojem varčevalnem računu ob upokojitvi. Višja kot so sredstva, višja bo dodatna pokojnina. Poleg tega imata vpliv na višino rente še starost zavarovanca ob upokojitvi in spol.

    Postopek za vključitev je zelo enostaven:

    • v primeru individualnega zavarovanja izpolnite pristopno izjavo na povezavi in nam jo podpisano posredujete nazaj po pošti;
    • v primeru kolektivnega zavarovanja pa vas prosimo za osnovne podatke vašega delodajalca, ki mu bomo nato posredovali vse potrebne dokumente za sklenitev zavarovanja. Podatke nam lahko sporočite prek telefonske številke 01 230 77 28 ali elektronske pošte info@pokojnina.si.

     

    Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) se lahko kolektivno zavarujejo tudi samozaposleni in lastniki podjetji, ki se po starem zakonu niso mogli zavarovati kolektivno. Pogoj za vključitev je vključenost v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji.

    Ker je edino varčevanje, ki ga država spodbuja z davčno olajšavo. Od premij v primeru kolektivnega zavarovanja ni potrebno plačati nobenih prispevkov in dajatev, v primeru individualnega zavarovanja, pa se vplačane premije upoštevajo pri zniževanju osnove za obračun dohodnine.